Razpis GIDT 2023

Z globokim spoštovanjem smo se marca 2026 poslovili od naše kolegice, priznane klinične psihologinje Barbare Žemva. Njen odhod pomeni izgubo dragocene strokovnjakinje, ki je s svojim delovanjem pomembno sooblikovala prostor slovenske klinične psihologije in družinske terapije. S svojo predanostjo in strokovnostjo je postavila visoke standarde terapevtske obravnave.

Barbara Žemva, rojena Verčnik, se je rodila 27. novembra 1947 v Ljubljani. Že kot mlado dekle je kazala ustvarjalnost in vztrajnost – igrala je klavir, se posvečala umetnostnemu kotalkanju in drsanju ter pri komaj petnajstih letih osvojila tretje mesto na republiškem prvenstvu v kotalkanju. Njena mladostna energija in eleganca sta navdihnili tudi kiparja Vladimirja Štovička, ki je po njej ustvaril bronasti kip Kotalkarica, ki še danes stoji v Celju.

Študirala je psihologijo na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1971 diplomirala, kasneje (1992) pa tudi magistrirala na temo Avtoportret pri otrocih od sedmega do štirinajstega leta. Svojo poklicno pot je gradila na Pediatrični kliniki Ljubljana. Bila je ključna pri razvoju kliničnopsihološke dejavnosti v UKC Ljubljana. Svojo strokovno identiteto je kasneje nadgradila s specializacijo iz klinične psihologije, ki jo je zaključila leta 1978. Večino svoje poklicne poti je posvetila delu na pedopsihiatričnem oddelku, kjer je delala vse do leta 2007. Nato je zamenjala delovno mesto in tako zadnji dve leti do upokojitve leta 2009 delala na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.

V strokovnih krogih je bila prepoznavna po svoji srčnosti, človeškosti in strokovnosti. Zaradi njene neutrudne energije pa je dobila vzdevek Turbo Barbara. Klinično prakso je razumela kot prostor avtentičnega človeškega srečanja, kjer je bila diagnostika orodje za globlje razumevanje otroka. Kot zagovornica najvišjih etičnih načel je bila zgled kolegialnosti in profesionalne integritete. Sledila je novim spoznanjem v stroki, hkrati pa je z radovednostjo preučevala doživljanje otrok in svoje izkušnje predstavila na številnih učnih delavnicah, strokovnih srečanjih in v strokovnih revijah. Kar 20 let je vodila usposabljanja, povezana z uporabo risbe pri diagnostiki in terapiji na Centru za psihodiagnostična sredstva.  Leta 2005 je svoje znanje in izkušnje strnila v knjigi Slovar pomenov čustvenih znakov v projekcijskih risbah. Prav tako je avtorica slovenske priredbe Vprašalnika travmatiziranosti otrok in mladostnikov.

Barbara je bila tudi mentorica mnogim izmed nas. V mentorski vlogi je bila sogovornica, ki je znala s svojo mirnostjo in preudarnostjo pomiriti še tako viharne situacije v kliničnem okolju. Še posebej podporna je bila za mlade kolege, ki smo šele vstopali na svojo karierno pot. Kmalu po zaposlitvi na kliniki, so mi zdravniki sodelavci dali zahtevno nalogo, da presodim, ali obstaja sum spolne zlorabe pri deklici. Po pomoč sem se obrnila na Barbaro, ki je prevzela vajeti, me vključila v obravnavo in svetovala, kako ugotovitve prenesti sodelavcem. Izkušnja njene podporne in strokovne drže je zaznamovala moje začetke, kasneje pa me je tudi njen pristop do družine prepričal, da sem izbrala smer izkustvene družinske terapije. Barbara je bila pobudnica začetka izobraževanja Izkustvene družinske terapije pri nas leta 1990.  Je sourednica zbornika Izkustvena družinska terapija – teorija in praksa v Sloveniji. Njeno delo se nadaljuje na Inštitutu za družinsko terapijo, kjer usposabljamo nove rodove družinskih terapevtov v Sloveniji.

Po njeni upokojitvi smo jo bivši sodelavci srečevali v različnih vlogah, saj je rada potovala, hodila v naravo, plesala flamenko, vadila Tai Chi in se udeleževala različnih družabnih dogodkov. Zaradi bolezni se je leta 2020 skupaj z možem preselila v Dom starejših občanov, kjer je živela do svoj smrti.

Sodelavci se je bomo spominjali kot osebe, ki je znala v strokovne diskusije vnesti modrost, ki je presegala zgolj teoretične okvirje. Njen odhod pušča vrzel v naši strokovni skupnosti, a njena zapuščina ostaja v vseh tistih, ki jih je izobraževala, navdihovala ali jim pomagala najti pot iz duševne stiske. Njena vera v moč psihološke pomoči in v dostojanstvo vsakega otroka, mladostnika in družine ostaja vodilo za vse nas, ki nadaljujemo njeno poslanstvo.

Izrekamo iskreno sožalje možu Damjanu in hčerkama Mojci in Ajdi.

Ohranili jo bomo v trajnem spominu kot vzor strokovnosti, preudarne vztrajnosti in človečnosti.

Ivana Kreft Hausmeister ter sodelavke in sodelavci na Pediatrični kliniki

V ceno izobraževanja so všteti stroškiorganizacije in administracije za obseg 900 ur (4-letni program) izobraževanja. V ceno nisovšteti stroški potrebne literature ter stroški bivanja, hrane in pijače med izobraževalnimidejavnostmi, razen če ni določeno drugače.

Ure učne terapije, individualne supervizije, ure polastni izbiri in zaključni izpit niso všteti v ceno izobraževanja.Študent mora ob prijavi plačati 50 eurov vpisnine. Šolnino za posamezen letnik lahko plača v največ štirih obrokih do konca posameznega letnika. Poleg opravljenih obveznosti v posameznem letniku je pogoj za napredovanje v višji letnik tudi plačana šolnina do konca vsakega letnika.